O nevarnosti in prisotnosti kemikalij v vsakdanjem življenju sem veliko izvedela na predavanjih našega biologa g. Antona Komata, kakšen je njihov vpliv na hormonski sistem in kako tesno so povezane s sodobnimi boleznimi od motenj reprodukcije in hormonskega neravnovesja, ki vodijo celo v rakasta obolenja.
Predstavljaj si, da je koža kot goba, ki vase dobesedno posrka vse, pri tem pa ne loči neškodljivih snovi od škodljivih, ki preko kože prodrejo v telo in se tam nalagajo. Zato je dobro upoštevati, s čim vse naša koža pride v stik.
V nadaljevanju pa 10 kemičnih sestavin in njihov vpliv na naše telo.
Metilizotiazolinon MIT in Metilkloroizotiazolinon MCIT
Sestavini se v kozmetiki uporabljata kot konzervans, najdemo jih v vlažilcih, šamponih, otroških robčkih… V zadnjih letih se je o njih veliko govorilo, saj povzročajo hude alergijske reakcije, a se kljub temu precej pogosto znajdejo v kozmetičnih izdelkih. Zanimivi so postali posebno po tem, ko se je pod vprašaj postavila uporaba parabenov. MIT in MCIT substance so visoko alergene in potencialno nevarno za vso družino, posebno kadar so pristne v izdelkih, ki se ne izpirajo in ostajajo na koži dlje časa.
Ethyhexyl methoxycinnamate in benzofenoni
Najpogosteje jih najdemo v UV filtrih. Ti kemični agenti motijo hormonsko ravnovesje, prisotni pa so v dnevnih kremah, podlagah za ličenje, celo v šminkah. Na prvi pogled zgleda, kot da so prisotni le v izdelkih za zaščito pred soncem in UV sevanjem, vendar pa jih vse prepogosto najdemo tudi v drugih preparatih: v izdelkih za nego las ali losjonih po britju. Nekateri proizvajalci jih dodajajo za zaščito, kadar so izdelki pakirani v prosojne embalaže.
BHA
Butyl hydroxyanisole se pogosto uporablja kot antioksidant in konzervans v različnih kozmetičnih izdelkih. BHA je kozmetična sestavine, za katero sumijo, da je endokrini motilec in sicer naj bi zmanjševala nivo hormonov. Po mnenju Mednarodne agencija za raziskavo rakavih obolenj (IARS) gre za potencialno rakotvorno sestavino.
Na srečo uporabnikov pa jih v kozmetiki srečamo vse bolj poredko.
Parabeni: butilparabena, metilparaben, etilparaben, propilparaben
Zgodba o parabenih se odvija že več let, uporaba tistih najbolj nevarnih: isobutylparaben, isopropylparaben, benzylparabe, pentylparaben in phenylparaben pa je že od leta 2014 prepovedana. Preostali so sicer dovoljeni, omejene so njihove koncentracije. Kljub temu pa so znani kot hormonski motilci, kemijske analize pa so njihovo prisotnost potrdile v tkivih raka na dojkah.
Če vse parabene ne mečeš v isti koš, bodi vsaj pozorna ali se začnejo z inicialko P ali B… pri tem pa ne pozabi, B ne pomeni »Bonus«.
Phenylenediamine
Kozmetična sestavina se uporablja kot barvilo, ki ga v glavnem najdemo v barvah za lase ali barvah začasno tetoviranje, če govorimo o »nekozmetičnih« izdelkih, pa v tekstilu. Gre za izredno alergeno substanco, ki je močno dražeča in lahko povzroči ekcem.
Vsebuje lahko tudi težke kovine, ki so toksične za možgane.
Triklosan
Triklosan je konzervans, ki uspešno zavira rast bakterij in ga najdemo v deodorantih, intimnih milih ali pastah za zobe. Je biocid, ki v veliki meri uporablja v antibakterijskih milih in gelih.
Kot endokrini motilec zlahka poruši delovanje hormonskega sistema. Domneva se, da je povzročitelj nekaterih oblik raka in neplodnosti.
Poleg vprašljivega vpliva na zdravje, je njegova uporaba vprašljiva tudi zaradi možne odpornosti nekaterih bakterij.
Phenoxyethanol
Temu konzervansu se gre izogniti v velikem slogu, predvsem pri otrocih mlajših od 3 let, posebno pri izdelkih, ki se ne izpirajo in ostajajo na koži. Nacionalna agencija za varnost zdravil in zdravstvenih izdelkov ANSM odsvetuje uporabo otroških robčkov, ki vsebujejo phenoxyethanol. Dejstvo pa je, da ga najdemo v ogromno kozmetičnih izdelkih.
Uporaba Phenoxyethanola je omejena, dovoljen je le, kadar njegova koncentracija ne presega 1% izdelka. Povzroča lahko ekcem ali koprivnico, toksičen je tudi za dojenčkova jetra.
Prehaja skozi placentno pregrado in predstavlja tveganje za reprodukcijske organe.
Dietilftalat
Je hormonski motilec, ki zmanjša plodnost, poveča tveganje za prirojene okvare in rakava obolenja ter je strupen za okolje.
Sicer pa se ftalati uporabljajo v lakih in umetnih dišavah.
Ciklopentasiloksan
Je derivat silikonov, ki se uporablja kot blažilo za mehčanje kože. Zagotavlja takojšnje vlaženje, vendar je občutek omejen zgolj na površino kože. Gre za hormonski motilec katere nevarnosti so povezane z reproduktivnimi funkcijami.
V naravi je nerazgradljiv in strupen za floro in favno.
Najdemo ga v šamponih, losjonih za telo in deodorantih.
Nonilfenol
Tudi nonilfenol je endokrini motilec, ki preko estrogenskega delovanja predstavlja potencialno tveganje za plod in plodnost. Je rakotvoren in toksičen za okolje.
Verjamem, da je še marsikdo skeptičen, vseeno pa je bolje preprečiti kot zdraviti. Kot Nemci pravijo, manj nas stane, če zaposlenemu plačamo spa ali toplice, kot pa da nam zboli.
Povzeto po Nadine Fabrega, znanstvenici iz Laboratorijev Phyt’s, objavljenem na: http://naturelle-tendance.com